Sveti Daniel. Cerkev v Celju, katere notranjost sem obiskal redkokdaj. S fotoaparatom pa samo dvakrat. Glede na to, da mi cerkveni motivi nekako potikajo nekaj v moji notranjosti, da me pot zanese v notranjost cerkva, kjer me vedno fascinirajo povezava med religioznimi motivi in arhitekturo.
Veličastne so cerkve.
Temne...Hladne...velikokrat
prazne...kot sem Jaz...
hladne...kot postal sem jaz...
mračne...kot postale so moje misli....
strop Daniela
Mamka iz maše
Sveti Daniel navzven
...kdaj iz neba posijal bo žarek v dušo mojo nedonosno?...
Ni komentarjev:
Objavite komentar