Pa sem dal še eno poroko čez sprožilec. Tokrat na pol invaliden, ker sem si dan prej poškodoval ramo, a odpovedati nisem mogel v zadnjem trenutku. Neglede na nezgodo sem speljal dokaj v redu, čeprav so nad mano neprestano viseli težki oblaki bolečine, a z vsakim pritiskom sprožilca, sem oddahnil - saj gre nekako. Na koncu sem bil prav zadovoljen, občutek, katerega zadnje čase kar preredko doživim. Poroka se je odvila na izredno lepi (domači) lokaciji - Sveti Pavel, idilična mala cerkvica nad Črničami, ki s svojo majhnostjo daje občutek intime, z lepim razgledom po Vipavski dolini , zame osebno pa lokacija z lepimi spomini na mojo ljubezenčko, ki je bila v vsakem trenutku z mano, čeprav ni bila fizično prisotna.
...ko je že taka vročina, je potrebno malo travo zaliti...
Ni komentarjev:
Objavite komentar